Ko obvladam svoje občutke, potem živim ...: Mother Russia

Čeprav naj bi Pietari, Sankt Peterburg, veljal za najbolj zahodnjaško rusko mesto, je sovjetski vonj še vedno čutiti. Veliko pristanišče, industrijska sivo-rjava cona, ob kateri smo pluli celo uro, pove vse.
Preden smo se odpravili na pot, smo si babe ogledale Titanik v 3D verziji. In kot je kasneje povedala ena izmed njiju: tri punce, tri ure, trije robčki. Šalo na stran. Ogromna Princess Maria, ki nas je popeljala do Rusije in nazaj, ima luštne male kabinice, v kateri lahko spijo štirje. Če si dosti izbirčen glede cene in si študent, za tridnevno potovanje (dejansko 8 ur v samem mestu) plačaš slabih trideset evrov. V ceno je vključen tudi prevoz iz pristanišča v mesto in nazaj. Pa kratki ruski šov s plesalci/baletniki. Vzdušje na ladji je … ladijsko. V kotu harmonika in violina, drage dame in gospodje v toaleti, družinice in parčki, pa nekaj naključnih mladih turistov s strganim ruzakom in štumfom. Vzdušje je zasanjano in romantično. Nekateri dinarčke (evre ali rublje) zapravljajo v fini restavraciji, drugi v suši baru, tretji v kinu in četrti v klubu.
Mesto je mogočno. Visoke starinske stavbe, nekoliko manj pisane, kot je povedal Google. Mesto kot mesto, napisi v cirilici, sicer pa od Stockmanna do ostalih znanih verig takšne in drugačne ponudbe. Suvenir trggovinice prodajajo babuške na tisoč in en način in potisk, pa magnetke, kučme in podobno. Pa trgovine, kjer, kot včasih, najdeš vse na kupu, spominjala me je na otroštvo. Oči pa so pritegnili čigumiji z okusom po gobah. Pa slani prigrizki – sušena riba na tisoč in en način.

Mesto leži ob reki Nevi. Mesto je »našel« Car Peter Veliki, mesto je bilo nekaj časa tudi federalno glavno rusko mesto. Gre za najbolj severno mesto, ki ima več kot milijon prebivalcev, mesto pa se baha tudi z največjim umetnostnim muzejem na svetu. Zgodovinski del mesta je pod Unescovo zaščito. Sem spadajo cerkev sv. Izaka z zlato kupolo, trg z ogromno predsedniško palačo in cerkev (z ljubezenskim mostom spredaj, kakopak) Kristusovega vstajenja, ki spominja na pomanjšano obliko znamenite moskovške cerkve sv. Basila.

V Rusiji se nekako nismo počutili zaželene. Tisti mrki in strogi pogledi, ki ne govorijo angleško in ki ne razumejo, da mi ne razumemo cirilice. Torej, pravi ruski filing. In filing morja. Suši bari v vsaki ulici – no, to nam že ni več tako tuje. Kaj pa čebata odličnega izgleda in nizke cene? Da, s kolesci ananasa povrhu … Samo še kaviar je manjkal.