Moi ystäväni!

Danes začenjam tretji teden, odkar sem, polno obložena s tremi kufri, priletela v zasnežene Helsinke. Metropola z milijonom prebivalcev se lahko pohvali z dejstvom, o katerem je pisal tudi newyorški Times: Helsinki spadajo med najbolj zaželena mesta za bivanje, tukajšnji prebivalci so po ocenah strokovnjakov tudi med najbolj zadovoljnimi na svetu. Kljub temu, da je zdaj, ob petih popoldan, tu že skoraj trda tema in da mraz hitro obarva lica še tako hladnih Fincev. Nebo je prekrasno. Zgoraj se prelivajo svetlo modra, oranžna in vijolična. Klopi in drevesa so zasneženi. Pa jaz, ravno iz sprehoda po Pasili, kjer imam svoj kotiček pod čarobnim nebom.

Naj vam najprej povem svojo odločitev za pisanje, ki ga prebirate. Več jih je; poleg tega, da sem blazno ljubosumna ob prebiranja super zapise drugih blogerjev, je eden izmed razlogov tudi čisto racionalen: težko je vsakemu posebej po skypu razlagat, kako sem preživela dan. Na rit bi sicer kušnila tistega, ki ga je izumil. Obožujem skype ''kave'' s prijatelji. Njihov smeh in fore mi pričarajo v misli tiste super trenutke, ki smo jih preždeli skupaj. Najbolj pa sem vesela, ko me na ekranu pozdravi mami. Ah, kaj 'čmo. Mame so itak najboljše. :-)

Hvala Eva za fotko, ki mi krasi namizje. :-)

Kahvi ja pulla, kiitos!

Danes sem potrdila spoznanje, da obožujem sneg. Obožujem hojo po snegu in spremljanje čevlja, ki si utira pot po njem. Obožujem, kako se sneg rahlo useda na veje. Obožujem gledati v nebo s široko odprtimi usti in s stegnjenim jezikom okušati sneg. Obožujem, ko se zaradi vetra snežinke zaletavajo v moj obraz. In obožujem kavo, ki tu še zdaleč nima tako dobrega okusa, kot jo imamo doma. Večinoma gre za instant kave, »take away« sistem. Tudi kava, ki sem si jo želela pripraviti na turški način, je drugačna. Zrna so večja in močneje pražena, kar da kavi izrazitejši okus, vendar ne v njen plus. Finci spadajo med največje potrošnike kave (in sladoleda ter seveda, alkohola) na svetu. H kavi najpogosteje naročijo »pullo«, značilno finsko sladico. Gre za sladko kvašeno testo, ki ji je lahko dodano veliko dodatkov (sladkor, cimet ipd). Toliko o njihovi »kahvi ja pulla«. Najbolj pa me veseli dejstvo, da je kava na faksu dejansko dobra in zanjo odštejem manj kot doma.

Kahvi ja pulla (Foto: Iris Van 't Veer)

Punce (in fantje), škarje v roke!

Poznate tisti občutek, ko se iz mrzlega vrnete na toplo in si počasi z glave vlečete kapo, lasje pa vam grejo vsepovsod? No, z lasmi čez obraz sem zagledala frizerja. Novinar mora biti firbčen, itak. Gremo po cene. Dragi moji, za eno ubogo striženje vam Finci računajo 60 evrov. In če se želite še poštrihati, plačate nekaj več kot stotaka. Zato torej ostajam pri svoji dolgoletni praksi: škarje v roke in se olepšati po svoje. Frizerji so kul, vejo, kaj delajo. Vem, da se lahko strinjate drugače, vendar to je moj blog in sem svoje misli zapisujem jaz. Zagotovo ne bi dala 60 evrov, pa niti 30 oziroma 40, kolikšne so cene pri nas, za postrič »špičke«. Zdaj se soočam z dejstvom, da tekom izmenjave postanem dolgolaska ali pa se odpravim v Ikeo po škarje. :-)