Đungla in sneg.

Seveda imata povezavo. Vsaj na Finskem, kjer že nekaj dni vztrajno sneži, Finci pa še kar niso zadovoljni. Namreč, želijo več (mnogo več) snega in nižje (mnogo nižje) tempetature. Zaradi sneženja smo danes odpovedali izlet na otok Suomelinna, do katerega si s helsinškega pristanišča v borih četrt ure. Prevoz na otok se šteje v javni promet, saj na njem nekateri tudi živijo. Otok je čudovit v spomladanskem in poletnem času, svoj čar pa ima tudi pozimi. Suomelinna je zgodovinska morska trdnjava, ki je našla svoj prostor tudi na UNESCO seznamu. Omogoča številne (turistične) možnosti; lahko se sprehajate kolikor vas je volja, obiščete muzej ter pube in restavracije. Omogoča, da se nadihate severnega morskega zraka. No, toliko mi je uspelo prepisati iz turističnega vodiča. Svoj obisk tega "finskega otočka" še čakam, zagotovo pa ga obiščem večkrat, že samo zaradi narave (sneg/zelenje). Otočkov z "linna" na koncu je milijon. Pomenijo grad oziroma trdnjavo.

Suomelinna (Foto: philiwily.deviantart.com)

In kje sem našla đunglo? No, bolj za šalo kot za res - jungle speed je izvrstna družabna igra za dolge zimske dni. Totem, ki je "zlato jajce" igre, pomeni dobitek ali izgubo. Zgrabiš ga glede na karte, ki so ti podeljene - lahko se upošteva le grafika, lahko barva ipd. Obstajajo tudi "joker" karte, kjer karto obrnejo vsi igralci naenkrat in se borijo (v kolikor imajo iste karte glede na barvo/grafiko) za totem. Skratka, če imate možnost, igro toplo priporočam. Res je zabavna. Po nekaj pivih pa sploh. Ko so obiski odšli, sem piksne pridno nabrala v vrečo - za vsako ti v trgovini namreč vrnejo 0,15 evra.
Nabralo se je ravno nekaj evrov, da jih jutri izkoristim na menda zelo popularnem "bolšjaku" z vso možno opremo - od preprog do ogrlic, ogledal do lestev. Odvečno opremo na sejmu lahko tudi prodaš. Obeta pa se še sejem z naslovom Potovanje po Severu. Čisto slučajno sem na priljubljenem družabnem omrežju zasledila objavo "prijateljev Slovenije na Finskem". In čisto slučajno sem čisto malo razumela, da je prijateljica, Finka, prodajala karte ravno za ta sejem po polovični ceni. Kupila sem zadnjo. Nisem čisto prepričana, kaj se bo na tem sejmu dogajalo - zagotovo nas bodo obložili z veliko prospekti o obisku Laponske in drugih finskih krajih -  morda bom lahko spregovorila tudi kako besedo po naše. In če sem že pri nas, konkretno Gorenjcih - ni res, da je Finska draga. Zagotovo je dražja. Ampak, zagotavljam, ima trgovine, ki ponujajo artikle, ki so primerljivi z našimi cenami. Ampak na listke s cenami zna vsak pogledat. Večji problem je ugotoviti, kaj kupuješ. Zadnjič sem bila prepričana, da kupujem piščanca, pa še poceni je bil. Bile so ogromne puranje noge in takega mesa ne kupim več. Raje dam nekaj evrov več in si spečem fileje. Ponovno sem bila prepričana, da kupujem bučke. Bile so kumare, ki sem jih danes spekla. Super zadeva. Zraven sem, ker so bile kumare v omaki, vzela hrustljave rjave žemlje. S cimetom in sladkorjem. Rabim kuharski tečaj? Ali očala? Zagotovo nič od tega. Oboje pravzaprav imam. :-) Ravno to, te drobne stvari, ki jih ne poznam in jih "odkrijem sama", me spomnijo, da se celo življenje učimo. In ravno te malenkosti so tiste, ki si jih bom najbolj zapomnila.